Hvala za vsa mnenja in tudi lepe besede [:sramezljiv]
Mišljeno je blo za terapevta in ne psihiatra...daleč od tega da bi fant rabu tablete :)
Mi je pa ful dober un filmček, ki je gor prpopan!!
Tudi on meni, da lahko sam predeluje...pravi, da sam pri sebi vidi napredek že. Bom pa pozorna če ga jaz tud.
In pa ugotovit moram, kolikokrat mene potre misel na to..
Kakorkoli, mal si ga bom na izi vzela in se bo že sprot pokazal v kero smer gre vse skupaj..
Ideja o psihoterapevtu pa zaenkrat prestavljena [:nasmeh]
Hvala za vsa mnenja in tudi lepe besede [:sramezljiv]
Mišljeno je blo za terapevta in ne psihiatra...daleč od tega da bi fant rabu tablete :)
Mi je pa ful dober un filmček, ki je gor prpopan!!
Tudi on meni, da lahko sam predeluje...pravi, da sam pri sebi vidi napredek že. Bom pa pozorna če ga jaz tud.
In pa ugotovit moram, kolikokrat mene potre misel na to..
Kakorkoli, mal si ga bom na izi vzela in se bo že sprot pokazal v kero smer gre vse skupaj..
Ideja o psihoterapevtu pa zaenkrat prestavljena [:nasmeh]
2015 06 10
O moj bog, kaj je z vami? Psihiatri in psihologi so v prvi vrsti namenjeni pogovorom in nič ni narobe, če ljudje potrebujejo pogovor z objektivno osebo. Ne glede na to, koliko se trudimo, do ljudi, s katerimi smo čustveno vpleteni, ne moremo biti objektivni in jim zato sami težje pomagamo oz nas oni ne percepirajo kot objektivno osebo - naše mnenje zanje ni relavantno.
Vsi dobro vemo, da nam lahko dve osebi povesta enako stvar, pa nekoga ne bomo nikoli poslušali, drugega pa :)
In zakaj jih nekateri potrebujejo? Ker dajejo pogled z druge perspektive, te spodbujajo k objektivnosti in ker gre pri ugotavljanju težav in njihovih vzrokov za gledanje celote in prepoznavanje vzrocev, ki jih nekateri pač ne opazijo.
Ljubosumje pa je ponavadi (govorim v splošnem) pokazatelj slabe samopodobe, postavljanje v vlogo žrtve, občutek prikrajšanosti (drugi imajo vedno več), posledica preteklih izkušenj - tekmovanje za pozornost (recimo z brati, sestrami,...). In pa seveda je razumljivo, če je v fantovem okolju prišlo do kakšne prevare (starši, strici, itd. To vpliva še posebej v otroštvu).
Uglavnem, to v osnovi NI tvoja težava.
Njegove spremembe pa kažejo napredek, kar pomeni, da lahko optimistično gledaš naprej :)
Kar pa se tiče službe, za redno zaposlitev te tako ali tako pošljejo k "specialistu" ;)
O moj bog, kaj je z vami? Psihiatri in psihologi so v prvi vrsti namenjeni pogovorom in nič ni narobe, če ljudje potrebujejo pogovor z objektivno osebo. Ne glede na to, koliko se trudimo, do ljudi, s katerimi smo čustveno vpleteni, ne moremo biti objektivni in jim zato sami težje pomagamo oz nas oni ne percepirajo kot objektivno osebo - naše mnenje zanje ni relavantno.
Vsi dobro vemo, da nam lahko dve osebi povesta enako stvar, pa nekoga ne bomo nikoli poslušali, drugega pa :)
In zakaj jih nekateri potrebujejo? Ker dajejo pogled z druge perspektive, te spodbujajo k objektivnosti in ker gre pri ugotavljanju težav in njihovih vzrokov za gledanje celote in prepoznavanje vzrocev, ki jih nekateri pač ne opazijo.
Ljubosumje pa je ponavadi (govorim v splošnem) pokazatelj slabe samopodobe, postavljanje v vlogo žrtve, občutek prikrajšanosti (drugi imajo vedno več), posledica preteklih izkušenj - tekmovanje za pozornost (recimo z brati, sestrami,...). In pa seveda je razumljivo, če je v fantovem okolju prišlo do kakšne prevare (starši, strici, itd. To vpliva še posebej v otroštvu).
Uglavnem, to v osnovi NI tvoja težava.
Njegove spremembe pa kažejo napredek, kar pomeni, da lahko optimistično gledaš naprej :)
Kar pa se tiče službe, za redno zaposlitev te tako ali tako pošljejo k "specialistu" ;)
2015 09 08
