Otrok, kdaj?

Če sem iskrena, si trenutno otroka ne želim, bojim pa se da ko si ga bom enkrat želela in ko bom 30+ da ga ne bom mogla imeti (plodnost se zmenjšuje iz leta v leto). Sicer pa mislim, da smisel življenja ni imeti otroka, vsaj moj ne. [:nasmeh]

Če boš iskala idealen čas- ga ne bo nikoli. Vedno nekaj bo . Otroka dobila pri 19 . Vse se da če se hoče

No, jz sem vesela da nisem bila najstniška mamica, pa četudi otroka nikoli ne bom imela.

Saj jaz bi bila tudi vesela,saj če nekaj ne poznaš in nimaš niti ne pogrešaš . Jaz sem tudi govorila,da kako je tista z 18 imela otroka,da jaz pa ne bi. In opa,čez par let ,sem bila na istem

Pa to nacrtno ali se je ponesrecilo? Zakaj sploh seksate ze pri 17ih?

annimni pred mano: no bodimo malo realni. danes spolno občujejo že otroci v 9 razredu OŠ, tako da sex pri 17-ih niti ni tako zelo zgodaj, če se seveda obnašajo pri stvari odgovorno.

Za anonimno pod mojim postom: če te že zanima glede mojega spolnega življenja. Zanosila sem kljub jemnju kt in nisem seksala že pri 17 letih

Sem sklepala, ker si rekla, da si pri 18ih rodila.

Dvomim, da kdo pri 18-ih načrtuje otroka oz. da je finančno neodvisen in dovolj zrel za otroka. In ja, ko enkrat otroka rodiš, valda hormoni naredijo svoje in nisem še slišala mamice, ki ne bi rekla, da ni vesela, da se ji je otrok rodil (ne glede na to ali je bilo načrtovano). Sama se zavedam, da je otrok ogromna odgovornost. Pogoj za imeti otroka pa je žal samo plodnost. Nismo vsi materinski tip ženske in s tem ni nič narobe. V debato sex pri 17-ih ali pa še prej, pa se ne bi spuščala. Meni se zdi to malo zgodaj za spolne odnose - moje mnenje. Jasno mi je, da danes sexajo že pri 13-ih.

časi so takšni da nekateri tudi pri 40 niste finančno nedovisni [:smeh] resnica pač Jaz sem delala že od svojega 15 leta,tko da....

Ne vem na koga to leti, če je provokacija, vsekakor ni uspešna :) Gre namreč za splet okoliščin (služba, partner, želja po otroku, preference...), ki se lahko spremeni jo od danes do jutri. Sem v 20-ih letih, brez partnerja in želje po otroku. Mislim, da imam še vsaj 5-7 let časa za otroka. Tudi če bi imela partnerja, ne bi imela otroka, saj si trenutno želim kariero ustvarit, potovati, uživati... Ja, vse to brez otroka. Otrok je odgovornost in pokakane pleničke ne bodo nikamor ušle [:nasmeh] [:jezik]

miss11 - thumbs up :) Moji starši so zeloo mladi - sicer vzgoja zaradi tega ni trpela, ampak danes recimo vidim, čemu vsemu sta se odpovedala zaradi naju. Naj se sliši egoistično, ampak jaz se nisem pripravljena odpovedati izobrazbi, karieri in tudi ne osebi, ki bom zaradi teh izkušenj postala. Kljub temu, da imam super fanta, vem, da bi večina obveznosti padla name, na to pa nisem pripravljena. Tudi zaradi tega, ker se želim otroku zares posvetiti, ne da samo glea risanke :p Ampak to je samo moje mnenje, mislim pa, da leta niso pokazatelj :) Vidim tudi starejše, ki mogoče ne bi smeli imeti otrok :D

:) Ja, sigurno je to odločitev vsakega posameznika, veliko dejavnikov je v igri...

Kolikor vem šole ne gredo nikamor ;) kariera pa... hmmm a bi postala Nekaj velikega in oh sploh kariera če tebe ne bi bilo :/ Ne to ni egoistično,ampak trenutno je tako,ker drugega ne znaš ;) . Saj veš tisto ko se pogovorajša kaj bi oseba naredila,če bi bilo tako in tako in vsi odg. z oh in sploh odgovori,potem pa v reali je pa čist drugo .Otrok ni ovira niti za kariero,niti za šolo in niti za nič Glede risank pa ne zastopim

Jaz sem izhajala čisto iz sebe; Če se pogledam, kakšna oseba sem bila pri 15. (govorim predvsem o čustveni stabilnosti pa o splošni percepciji stvari - sem bila pri 15. skoraj otrok, z več sreče kot pameti). Pa tudi kakšna sem bila pri 21ih (takrat je naša mami že imela dva otroka). Ne govorim o odgovornosti, ampak o tem, da me tudi psihologi verjetno ne bi ocenili kot osebo, ki lahko vzgaja še eno bitje :) :) In tudi vem, koliko sem se spremenila, ko sem začela hoditi v "resno" službo, še zdaj vidim, kako se spremenim v enem letu :) Na bolje, veliko več razumevanja imam, potrpežljivosti, ne težim zaradi neumnosti :) Vse to, kar sem navedla- služba, izobrazba, izkušnje - zaradi teh stvari rasteš in postajaš najboljše kar si lahko :) In se mi zdi, da si potem "boljši" do soljudi :) Se strinjam s tabo - če bi se znašla v situaciji, bi se naučila, verjetno bi se spremenila zelo nahitro. :) Sicer pa zelo občudujem ženske, ki so sposobne vse skoordinarat. Mi je pa žal predvsem te starejše generacije, ki so dobesedno vse dali za otroke. Potem pa ko zapustiš dom, se na novo iščejo in ugotavljajo kdo sploh so (poleg mame in očeta) :) Ps: Lepo praznujte danes! :)