Moja ideja za izboljšanje portala mojbutik.si je preprosta: prepoved ali vsaj omejitev prodaje replik in ponaredkov znanih znamk. Že bežen pogled na prvo stran butika marsikaterega kupca, ki se vsaj malo spozna na priznane znamke odbije, saj kar bodejo v oči številni ponaredki, ki jih punce prodajajo za absurdne cene, čeprav niso vredni počenega groša.
Prvi in najpomembnejši argument proti ponaredkom je seveda to, da slovenska zakonodaja prepoveduje prodajo ponaredkov in čedalje pogosteje se že pred vstopom v Slovenijo uničujejo ponarejene "uggice", torbice "louis vuitton", itn. Omeniti velja, da ponaredek ni nič manj sporen s pravnega vidika, če prodajalec prizna, da gre za ponaredek.
Drugi argument je to, da je proizvodnja ponaredkov povezana z neetičnim in kriminalnim početjem, katerega žrtve so ljudje, ki delajo v proizvodnji in živali, katerih dele telesa nevedni kupci potem ponosno nosijo. V V. B. so izvedli neodvisne teste na ponaredkih razvpitih škornjev UGG, ki so razkrili, da so skoraj vse fake "uggice" na tržišču narejene iz kože in krzna vrste rakuna, ki je sorodna domačemu psu in drugih živali, ki so dokazano podvržene neizmerno krutemu ravnanju. Seveda so do neke mere vsi usnjeni in krzneni izdelki povezani s trpljenjem živali, vendar so proizvajalci primorani ravnati v skladu z zakonodajo proti mučenju živali.
Tretji argument je subjektiven: poseganje po ponaredkih je nesmiselno tudi z vidika izražanja okusa za modo in estetiko ter osebnega stila. Morda se marsikatera z menoj ne bo strinjala in resnično ne želim nikogar užaliti, saj sta tako lepota kot stil subjektivna, ampak sama menim, da je nošenje ponaredkov odraz pomanjkanja okusa. Še zlasti zato, ker nam "high street" znamke ponujajo modne in predvsem kakovostne alternative prestižnim znamkam. Poleg tega si lahko z malo iznajdljivosti in že z nekajmesečnim varčevanjem danes tudi tiste, ki se nismo poročile z Donaldom Trumpom, privoščimo čisto prave dizajnerske izdelke.
Moja ideja za izboljšanje portala mojbutik.si je preprosta: prepoved ali vsaj omejitev prodaje replik in ponaredkov znanih znamk. Že bežen pogled na prvo stran butika marsikaterega kupca, ki se vsaj malo spozna na priznane znamke odbije, saj kar bodejo v oči številni ponaredki, ki jih punce prodajajo za absurdne cene, čeprav niso vredni počenega groša.
Prvi in najpomembnejši argument proti ponaredkom je seveda to, da slovenska zakonodaja prepoveduje prodajo ponaredkov in čedalje pogosteje se že pred vstopom v Slovenijo uničujejo ponarejene "uggice", torbice "louis vuitton", itn. Omeniti velja, da ponaredek ni nič manj sporen s pravnega vidika, če prodajalec prizna, da gre za ponaredek.
Drugi argument je to, da je proizvodnja ponaredkov povezana z neetičnim in kriminalnim početjem, katerega žrtve so ljudje, ki delajo v proizvodnji in živali, katerih dele telesa nevedni kupci potem ponosno nosijo. V V. B. so izvedli neodvisne teste na ponaredkih razvpitih škornjev UGG, ki so razkrili, da so skoraj vse fake "uggice" na tržišču narejene iz kože in krzna vrste rakuna, ki je sorodna domačemu psu in drugih živali, ki so dokazano podvržene neizmerno krutemu ravnanju. Seveda so do neke mere vsi usnjeni in krzneni izdelki povezani s trpljenjem živali, vendar so proizvajalci primorani ravnati v skladu z zakonodajo proti mučenju živali.
Tretji argument je subjektiven: poseganje po ponaredkih je nesmiselno tudi z vidika izražanja okusa za modo in estetiko ter osebnega stila. Morda se marsikatera z menoj ne bo strinjala in resnično ne želim nikogar užaliti, saj sta tako lepota kot stil subjektivna, ampak sama menim, da je nošenje ponaredkov odraz pomanjkanja okusa. Še zlasti zato, ker nam "high street" znamke ponujajo modne in predvsem kakovostne alternative prestižnim znamkam. Poleg tega si lahko z malo iznajdljivosti in že z nekajmesečnim varčevanjem danes tudi tiste, ki se nismo poročile z Donaldom Trumpom, privoščimo čisto prave dizajnerske izdelke.
