Prosim za pomoč

Vem,da je morda to za tukaj neprimerna tema....ampak ne vem več kaj in na koga se obrniti po kakšen nasvet:(, Pred dnevi se je poslovil moj dragi ata katerega sem obožavala v vseh pogledih in bila zelo navezana nanj-vendar pa me izguba zelo boli in se s tem ne morem sprijazniti želela bi si,da je vsaj še nekaj časa z mano.Izguba me je močno prizadela,zato vas prosim za kakšen nasvet,da bi šla lažje skozi to obdobje. Hvala vsem že v naprej

Drago dekle, najprej iskreno sožalje [:zalosten] Še kako verjamem, da taka izguba boli, vsekakor je to šok in verjamem, da je to nekaj najtežjega kar se ti je zgodilo, nekaj kar zelo boli. Kaj pa pogovor z nekom, ki ti je blizu, morda prijatelji, sodelavci, sošolci, sorodniki, fantom ali pa kakšnim terapevtom ali pa navsezadnje morda klic na kakšen anonimni telefon v stiski? Ne vem, kakšen tip karakterja si, nekaterim pomaga tudi, če ljubljeni pokojni osebi napišejo pismo, o tem, kaj vse jim je pomenila in kaj bodo pogrešali, ali če svoje občutke napišejo v dnevnik.. Morda ti bo (če si verna) pomagala molitev, morda kaj drugega, vsekakor pa je najvažneje to, da si nežna do sebe, da si dovoliš žalovati in si daš čas, tebi kot tvoji družini..Upam, da najdeš uteho, nekoga ali nekaj, ki ti bo pomagalo vsaj malo prebroditi te občutke.

pogovor in družba samo sama ne bit

Zdravo. Kot prvo, moje sožalje. Ker sem šla sama skozi isto, vem kako ti je, kako se počutiš... A iskreno povedano, potolažiti te ne more nihče. Nihče. Ker je bolečina in žalost prevelika. In ta bolečina ne bo tako hitro izginila. Žal, a tako je. V teh stvareh ti resnično pomaga samo čas. Res je, da čas celi rane. Čeprav vem,da se zdaj to sliši popolnoma nemogoče. Edino kar lahko sedaj v tem obdobju narediš je to, da se ne "zapiraš" sama vase, pred zunanjim svetom. Deli svoje občutke in mogoče ti bo malo lažje. Dejansko kot pa sem že rekla bo le čas prinesel svoje .In to ti bo najbolj učinkovito zdravilo . Bolečina se bo čisto počasi omilila (pri meni je trajalo kar nekaj let), prav pa je da nanj ohraniš čim lepši spomin .Srečno. Držim pesti zate.

Tako,kot je napisala ena_30.. nobenega čudežnega napitka ni kateri bi nam to vse olajšal.. [:zalosten] V tem trenutku se ti zdi svet nepravičen..zakaj ti..zakaj ravno tvoj oče.. ampak naj bi čas res celil rane..tudi sama sem takoj po skoku v novo leto izgibla meni zelo drago osebo in sem bila precej obupana..kljub prigovarjanju od drugih,da je zdaj na moji stran en angel varuh več..in če sem iskrena,da nekako v meni govori,da je zdaj pač moral odit..je prišel njegov čas.. ampak,ko se tega dejansko zavem,da ga res ni več...mi spet lijejo solze..v meni vse vre..kar kričala bi..v drugem trenutku pa sem jezna na osebo katera je šla in me pustila za sabo.. ampak verjetno to vse spada k temu zavedanju,da je odšel.. vse to verjetno spada v ta čas,ko se celijo rane..in pikica..res je zdaj en angel več..in nekoč, nekje na drugi strani mavrice se srečamo spet.

Iz srca hvala vsem vam,ki mi pomagate.

Iskreno sožalje... Imam podobno situacijo, samo da bo letos že 3 leta od tega.. In lahko rečem da mi do danes ni nič lažje. Svetujem ti samo da greš med ljudi da se ne zapiraš vase.. Jaz sem se totalno zaprla vase.. In vrjem da depresija ne olajša nobenih stvari.. [:zalosten] Beri knjige, glej filme- tudi tiste najbolj bolane komedije- to mene vedno nasmeji [:nasmeh] Drugače pa če boš potrebovala kakšen pogovor mi lahko pišeš. hugs [:sramezljiv]