je katera od vas že prebolela raka?

vem, zelo težko vprašanje, pa vendar.... Je morda katera od vas že prebolela raka ali se z njim spopada? Imate kak nasvet, kako ste to preživljale, ste imele kake posebne terapije, priporočate kakšno terapijo, dieto, posebno zdravljenje? Kako ste pa psihično to prenašale? Vsi nasveti pridejo zelo v upoštev tudi, če ste bili zraven nekoga, ki je imel raka. Kako ste to sprejemali, pomagali, se odzivali na zdravljenje, bolezen samo? Hvala vam tisočkrat za nasvete, veliko ljudem bodo prišli prav!

Draga moja.. ne poznam te, kljub temu, pa vedi, da mislim na vse tiste, ki so kakorkoli vključeni v to bolezen.. Namreč, prihajam iz družine, kjer zadnjih 10 let vsi umirajo zaradi raka!! :( nazadnje lani. Od pljučnega, na grlu, jetrih, prostati, želodcu,.. Gre za bolezen, ki res človeka izčrpa, tistega ki je zbolel in tudi vse okrog njega.. AMpak najslabše se je predati. Mi smo se še z vsakim borili do konca in verjami mi, da je dobra volja, pozitivno razmišljanje najboljše in dost vpliva na to! če ne drugo, lahko vsaj nekomu olajšaš..Mi smo velikokrat si pomagali z naravo, ker rak bi naj bila bolezen, ki zelo boli, fizično, ampak z raznimi dodatki k prehrani (Aloe vera, kurkuma, ecolostrum, kalcij,...), in pri nas ni bilo tako hudo, kot zna. Teta je celo preživel raka na dojki. Nevem, kaj bi ti drugega rekla, kot da se držiš in ne OBUPAT!

Pozdravljena... Moj oče je imel raka blizu hrbtenice in nekaj članov družine je v kratkem umrlo od raka. Najbolj sveža bolečina je od očeta sestra je umrla 3 tedne nazaj od raka na ledvicah...zelo na hitro se je odkrilo in vse končalo. Oprosti hotela sem povedati, da res je ogromno pomembna prehrana v našem življenju in nekako umirjeno življenje v današnjem času kolikor je to mogoče. Mi družinski člani smo govorili z psihologi in zdravniki z onkologije in so nam dopovedovali naj se obnašamo čim bolj običajno in naj počne vse kar ga osrečuje, naj prehrano spremeni naj bo veliko v naravi. Začetek novega je bil težek prehod a se je obrestovalo. danes je oče ok ,5 let stalnega nadzora in vsega potrebnega. Danes je živ in še vedno živi tako kot se je navadil tedaj,osrečujemo ga kakor se da. ŽELIM VAM VELIKO LEPEGA IN BORITE SE VSAK DAN ZA ŽIVLJENJE..LP VESNA

Hvala vama, da sta to delile (in vse, ki še boste)! Ja, se strinjam, prehrana in pozitiva, čimmanj stresa. Na žalost praktično vse, kar kupimo v trgovinah, sploh ni več hrana, ampak kemija. Še najboljša je pridelava iz domačega vrta, kmetje in eko tržnice. Ampak kaj, ko si veliko ljudi ne more tega privoščiti dandanes! Vse več je stresa, v službi, družinah, in to se pozna na naših telesih. Pa veliko poguma, a ne? Tega nam tudi manjka. Jaz sem tudi šla skozi to in sem danes okej, samo nikoli ne veš... Nič ne moreš jemati kot samoumevno in vsak dan je čudež zase. Včasih je to težko videti, ampak se je treba potruditi. Biti hvaležen. Življenje je tako kratko včasih se čudim, koliko bedarij se tukaj sprošča na tem butiku in mi ni jasno, kaj ljudje sploh počnejo v življenju in kaj jim je pomembno. Ali nas mora res doleteti nekaj zelo hudega, da začnemo razmišljati in delovati drugače?

Na žalost se šele začneš takrat zavedati, kako nepomembne so določene reči :( za kakšen rak je šlo pri vas?

na rodilih.

V tem primeru pa res ne obupat, ker to ni takšen rak, kot so ostali.. tega se da pozdravit, v najslabšem primeru odstranijo ta organ in je to to :) tako, da nič skrbet, sploh če ste že v redu :) samo vseeno pazite na prehrano in delajte za svoje zdravje :) VSE dobro vam želim!