odnosi (partnerstvo) ---> izzivi in debata

Mislim, da podobne teme ni, zato odpiram temo, kjer lahko debatiramo o svojih sedanjih partnerskih odnosih, kot tudi o prejšnjih odnosih - bivši partnerji, o vseh izzivih, si svetujemo, pomagamo in podobno. Dobrodošle ste tudi samske punce :) Debata naj bo prijazna in vljudna, brez žaljenja :) Naj poteka o zaljubljenosti, zmenkih, čustvih, spolnosti, komunikaciji med partnerjema, sprejemanju partnerja, izzivih partnerstva, dobrih knjigah, ki nam lahko pomagajo... Naj začnem [:sramezljiv] Zaljubljenost je zame iluzorna, saj se zaljubimo v svojo predstavo tega kakšen naj bi partner bil :) Menim, da partnerja ne moremo spremenit, niti ga rabimo spreminjat. Za odnos so najslabša PRIČAKOVANJA o tem kako naj bi odnos zgledal, kako naj bi se partner obnašal in podobno... Pristavite svoj piskerček, zanimajo me vaša mnenja ;)

Največji problem današnjega časa je da sploh več ni zvestobe, od partnerja sploh več nemoreš pričakovati, da ti bo vso življenje do smrti zvest...

Zanimivo razmišljanje :) Zvestoba je zame zelo pomembna. Sem jo pa pozabila omenit v prvem postu. Ne bi rekla, da je danes ni, morda je samo več skušnjav kot včasih (potovanja, hiter tempo življenja...). S sedanjim partnerjem sva si obljubila da si bova zvesta že na začetku zveze.

Ja meni je moj tudi obljubil... ampak vem da je prejšnjo punco že prevaral... in mu ne zaupam 100%, oz. nasploh nobenemu moškemu... In nasploh sem že bila prevarana... Saj ne rečem da jaz nikdar nebom (no tudi že sem, ampak samo da sem se maščevala - bivšemu, ko sem imela dokaz da je on mene)... Ampak vseeno sem za to da se ko si mlad znoriš, si samski, zarad mene imej 100 partnerk, ko pa načrtuješ družino, pa se zresni in ne varaj... Ampak žal ni tako...

Partnerju zaupam, dokler se izkaže da je zaupanja vreden. Če bi me enkrat presenel okoli, bi bil konec zveze. Kadar te partner prevara, dejansko vara sebe, tebi nič ne naredi. Ko to dojameš, običajno je potreben čas, potem nimaš več toliko problemov s varanjem. Nisem varala, niti imam namen. Sem vedno za to, da se ena zveza zaključi in da se gre nato v naslednjo. Ne bi mogla biti s partnerjem katerem ne bi zaupala. Skratka, gre za odločitev ali boš partnerju zvest ali ne. Kadar imam partnerja, sploh nimam želje bit s drugimi, ker mi parner ustreza in zadostuje :)

No jaz pa moram mojega dragega pohvalite, ker res ne vem, kak mi je ratalo tak vredi poba dobit :P :P :) sem pa mela prej celo kopico samih kretenov (no ena izjema je bla).. ;) sicer pa če pride do varanja, ni kriv tisti partner sam, ampak mora biti tudi z drugim oz. z zvezo nekaj narobe, da pride do tega ;) itak pa če te vara, te saj veš da ni "pravi" :) sicer pa če je zveza "zdrava", kjer se usak dan ogromno lupčkaš, objemaš, pa govoriš kak ga maš rad, se stalno trudiš in ga presenečaš, potem ne more prit do varanja (moje mnenje).. ;)

Na bivše partnerje ne gledam kot na kretene - vsi so bili super, veliko so me naučili in brez njih ne bi bila danes to kar sem :) S bivšim si voščiva praznike in to je to. Nisva prijatelja, sovražnika tudi ne, če bi se srečala bi se pozdravila. Ko sva se razšla sva potem ćez kako leto šla na njegovo željo na kavo... Glede varanja pa je vsak odgovoren za svoja dejanja in tudi nosi morebitne posledice. Za zvezo se je potrebno stalno trudit, oba partnerja morata delat na tem :) Prevsem mislim, da je zelo pomembno, da se vse morebitne konkflikte ali zamere rešujejo sproti, da se ne kopičijo.

no, samo če so biuši sami kurbirji, ko se stalno po drugih obešajo, potem bi že gledala na njih kot kretene :) sicer pa so me lepo naučli, kakega tipa nočem v svojem lajfu :P saj tisti biuši, ko je biu super fant, sma lepo prijatla, se večkrat kaj pomenma, .... z tistimi ostalimi pa pač raje nimam stikov, ker se mi pač zdi škoda zgubit še kako minuto cajta. :P

Tudi če misliš, da so kreteni, si te kretene dejansko zbrala ti. Ponavadi privlečemo nase takšnega partnerja kakšni smo sami. Seveda potem vidiš npr. z naslednjim partnerjem, kakšna je razlika v odnosu med prejšnjim odnosom in sedanjim. Če bi s sedanjim partnerjem sračala bivšega, ne bi imela nobenih problemov s tem. Imam čisto vest in vsakemu lahko pogledam v učke ;)

hahaa neee.. oni so mene :P sicer se pa vid, da sem zelo veliko feštala, ko sem bla mlajša in sem zarad alkohola mela zamegljen razum pa nisem znala vredi pobou zbrat... haha. :D no itak so pa zveze trajale sam po 2 tedna, tak da tko zlo zamegljen um ni biu :P :P :) no jaz lahko vsakmu u učke pogledam.. sam kot pravm.. škoda cajta :P

Zanimiva tema :) Pomoje je najboljsa podlaga za zvezo prijateljstvo, nisem ravno pristas tega principa spoznavanja v vezi. Najlepsi preskok je, ce si z nekom dolgo casa zelo dober prijatelj in se potem iz tega razvije nekaj vec. Ker osebo ze poznas, ves, da se osebno ujameta, dlje casa ze imata stike, skupno druzbo itd. Tako je pri meni, ko je moj fant tudi moj najboljsi prijatelj in sva bila najboljsa prijatelja ze dve leti preden sva zacela hodit (lahko bi rekli, da se je prebil iz friendzona, tko da vsi, ki ste friendzozani - dont lose hope :D). Kar se pa varanja tice, se pa ne morem strinjat v tocki, da je drugi partner tudi za to odgovoren. Varanje je odlocitev enega in lahko to skusa opravicevat z dejanji drugega partnerja, ampak cetudi je vse res, to ne more biti ne podlaga kaj sele opravicilo za varanje. Tudi povratnistvo je kar pogost pojav, ne vem kako zelo pametno je imeti nekoga, ki je varalica, ker ce je to v preteklosti (vecinoma nekaznovano, ker jih niso ujeli) pocel, bo lahko tudi v prihodnosti. Se mi zdi zelo majhen delez tistih, ki se dejansko pokesajo in ne varajo vec.

Prijateljstvo je super podlaga za zvezo, v smislu da si s partnerjem hkrati tudi prijatelj. Najprej prijateljstvo in nato zveza - kakor za koga, morda to komu ustreza, meni pa je no go. Ko dam enkrat nekoga v Friend cono je to dokončno :) Na svoje prijatelje ne gledam kot na potencialne partnerje. Morda bi se spustila v enim v zvezo, s katerim sva si že prej bila všeč, če seveda ne bi bila v zvezi - hipotetično torej. S tem fantom naju veže posebna vrsta prijateljstva in nisva bila nikoli skupaj, si pa zelo zaupava... Tudi jz mislim, da kdor enkrat vara, bo to zmožen spet naredit. A mi poveste nekaj - tiste, ki s partnerjem ne živite :) Zanima me ali si s partnerjem pošiljate sporočila za lahko noč ali za dobro jutro? Nobena ni omenila starostno razliko, kar je do 10 let razlike je meni še sprejemljivo, več pa zna biti že malo preveč... Sedanji partner je od mene starejši točno 8,5 let in se mi že to zdi precej in je meni osebno neka zgornja meja. Mlajšega partnerja si ne predstavljam imeti, ker se mi ne da z njimi žurati cele vikende in ne vem kaj bi počela s 20-letnikom :)

jaz tudi nekako nisem mogla nikoli s prijateljem bit... vedno z nekom, ki ga nisem poznala preveč :) škoda mi je blo kolega, da bi ga zgubla, v primeru, če se zveza nebi obnesla... to pa je res.. če je enkrat, lahko da bo spet... ;) samo če si s partnerjem recimo kakih 10 let + otrok, ne vem če bi ga glih zapustil zarad skoka čez plod.. nevem.. al pa če si na človeka ful navezan.. potem mu marsikaj oprostiš, čeprav prej rečeš, da tega pa res ne boš nikoli... v realni situaciji potem drugače reagiraš... sicer pa če ne bi živela s fantom, bi biu vsak večer/jutro obvezen klic/sms... drugač neki manka :) sicer pa vsaka ima tolko starega, kot njej ustreza.. jaz sem mela že enega, ki je biu leto dni mlajši, enega, ki je bil 7 let starejši, ta zdaj je 2 leti starejši... če se ujameš, leta nimajo veze :D je pa pomoje nekje max. 10 let.. nevem :D se mi zdi pa sporno, ko se kake lepotice poročajo z 80 let stari dedi, da bi denar dedvale po njegovi smrti :P :P

Jaz ne zivim z njim, vedno obvezni smsi za lahko noc in dobro jutro :) sicer se je pa tudi najino prijateljstvo zacelo na podlagi skajpa in smsev in je to tako osnoven element najine zveze (ker se ne vidiva pogosto), da si dnevno zagotovo izmenjava vsaj nekaj deset smsov, trideset sigurno. Meni je to zelo vsec :)) Kar se pa starostne razlike tice, pa menim, da razen svetlih svetlih izjem, velika razlika ne deluje.

Hja, ne vem kaj bi naredila, če bi me partner prevaral, ker še nisem bila v tej poziciji (vsaj ne da bi vedela). Imam sorodnico, ki se je pri 20-ih poročila s 15 let starejšim moškim, če ji to ustreza je OK. Če bi imela toliko starejšega partnerja, bi pomoje v njem videla očeta, kar mi je mimo, da ne rečem bolano. Mislim, da veliko punc podzavestno izbere partnerja, ki je karakterno podoben njihovem očetu. Ponavadi tudi izberemo podoben tip partnerja (npr. žurer, deloholik...). Poznam punce, ki letajo iz zveze v zvezo in ponavljajo iste napake. Moj sedanji partner je izoblikovana osebnost in oseba, 30 +, lahko samo vzamem ali pustim, spreminjat ga ne mislim, niti bi ga lahko spremenila. Vedno so izzivi, sploh v primeru, da sta partnerja daleč narazen ali da kateri izmed njimu ima zelo malo prostega časa