odnosi (partnerstvo) ---> izzivi in debata

Mislite, da imajo tudi geni kaj opraviti s tem (zvestobo itd.)? :) Meni včasih kdo reče, čeprav vem da iz heca, ampak nekaj je resnice v tem, če je tvoj takšen kot njegov ata, te si naj.....a :D Čeprav z očetom nista živela skupaj, se je mama hitro ločila, in se (zaenkrat) super razumeva :)

ponavadi ko si v poziciji, pa če maš ful rad, mu dovoliš napako.. ker jaz sem si rekla da če me kteri prevara, da je konec, nakoncu sem pa bivšemu odpustila takrat... je pa res, da sva šla potem kmalu narazen (ampak tam so bli še drugi problemi, tole varanje (da je pelau biušo na morje, namesto mene, ki sem bla trenutna punca)) je biu še tamal problem.. pač obupen tip je biu :) sicer pa ja.. punce zbirajo partnerja z podobnimi karakteristikami kot jih ima njen oče, ker je na takšno navajena, da živi skupaj.. moški pa pač zbere žensko, ki je podobna njegovi mami ;) no pri nama s fantom je situacija takšna, da živiva 150km narazen (on je korošec, jaz dolenjka) in sva zadevo preprosto rešila tako, da sem pač čez počitnice najprej 1teden pri njemu, potem sva oba skupaj pri meni (je pa res, da se to da, ker sva oba študenta in nimava čez teden obveznosti).. Zdaj ko je faks, pa tak živiva skupaj v garsioneri, čez vikend sva pa enega pri meni, naslednjega pri njemu, tako da sva res non stop skupaj :P sicer pa mislim, da geni nimajo nič z nezvestobo vpliva.. Vpliv ima samo vzgoja ;) ;) če je npr. foter "jebač", ne bo sina nič bolje naučil, ker mu bo celo otroštvo recimo tupil v glavo, kako je treba z žensko ravnat, ipd.. če pa je bla vzgoja takšna, da mu je govori skos, naj ne naredi take napake kot on, potem pa je to druga zgodba, ker mu bo v podzavesti ostalo, da tega ne sme naredit ;)

Se nekako generalno strinjam z večino napisanega, razen s tem, da ženske izbirajo podobne očetom, sinovi pa materam. Moj fant je diaaaametralno nasprotje mojega očeta, totalno različna sta si. In tudi z njegovo matero nimava niti najmanj podobnih lastnosti.

Sem tudi mnenja, da je pomembna vzgoja in ne geni :) Midva s fantom živiva dokaj blizu, pa se npr. vidiva cca. 2x na teden, zaradi časa. Zaenkrat še ne živiva skupaj. Lahko rečem da je prejšnji partner bil podoben mojemu očetu in tudi sedanji je, vizuelno seveda ne, pač pa po lastnostih. V zvezi je po mojem mnenju bistvena komunikacija, spoštovanje partnerja ter fleksibilnost. Da se lahko o vsem pogovarjata, da ni tabu tem :) Pa seveda veliko ljubezni in potrpljenja :) Včasih pač partner preizkuša tvoje meje, želi videt reakcijo in obratno. Npr. moj partner je enkrat zamujal, ga pokličem in mi reče, da se je zaspal. Odreagirala sem mirno, da naj se hitro zrihta in naj pride :) Prišel je čez 5 min. ker me je nahecal - zanimala ga je samo moja reakcija ali bom popenila ali ne [:smeh] [:jezik]

jaz sem tut mislila, da moj dragi ni podoben mojemu očetu, nato pa sem ga opazovala, in ugotovila, da ima kar nekaj karakternih lastnosti, ki so glihni (npr. nič ne zna narediti takoj, ko mu rečem..vse bo potem :$).. hehe :) jaz imam pa kar nekaj lastnosti po tašči ;) majo pa vse 3 sestre fante/možove, ki majo kar nekaj lastnosti kot moj ati :D sicer pa se vedno najdejo izjeme in pač ni podobnih lastnosti (izjeme potrjujejo pravilo) :) haha.. to je tuudi moj me že poskušal nahecat... al mi pa more it nekaj iskat v trgovino in potem pride v stanovanje in pravi, da je pozabil :P

Haha, res so mojstri [:nasmeh] Pa tak dobro igrajo, da bi si oskarja prislužli :) Sam jz vrnem, ko najmanj pričakuje :) Mislim, da je tukaj podzavest, da iščeš tisto na kar si doma navajen in zato si izbereš podobnega partnerja kot je tvoj oče. Po kolkem času ve mislite da je najbolj optimalno partnerja spoznat s starši? Kako ste ve to naredile? Pri moji sestri je bilo tko, da je ona zbolela - mononukleoza, kmalu za tem ko sta se s fantom spoznala in jo je on prišel obiskati, jedel kosilo s nami in spoznal starše. Bivšega sem pripeljala domov precej kmalu, po 1 mesecu. Sedanjega pa še ne, sva frišen par - cca. 3 mesece sva skupaj. Razmišljam o veliki noči, da bi ga morda povabila. Sicer se meni nikamor ne mudi in sem mnenja da je boljše, da partnerja najprej sam dobro spoznaš in šele nato da ga spoznajo doma :)

mhm.. maščevanje je sladko :D ja.. ravno to sem prej navedla :) sicer pa vidiš kdaj je čas.. jaz sem bila z enim od bivših 9 mesecev skupaj, pa ga nisem predstavila, ker sem imela skos občutek, da to ni to, tega ko imam zdaj sem pa predstavila že po dveh mesecih, je kr lepo k men pršou na počitnice čez božične praznike :) pač po občutku :D no so pa mel moji starši tut obdobje, da sem mogla pokazat usazga, s katerim sem šla ven, tak da nekatere sem mogla predstavt še predno sem kaj z njimi mela oz sploh nisem nič mela na koncu..haha. :P sicer pa prej se predstavi, prej veš da je malo bolj resen.. ker to more že malo poguma met, da gre pred starše, da ni več samo hojladri, hojladra :P (moje mnenje pač :D).. no čeprav sem enkrat imela tudi nekega kurbirčka, ki je reko, da je že tolko jih mogo spoznat, da sploh ne ve in da mu je useeno al jih sreča al ne.. skratka.. nevem če tist stavk zgori drži :P naj bi pa blo tako.. nwm.. jaz sem spoznala samo eno taščo od biušega pa to tašči ki mam zdaj.. umes pa ene 5 let lukne pa nisem htela koga spoznat ko sem vedla da to ni to verjetno ;)

@samoprodaja haha:D hojladri, hojladra :D Pri spoznavanju sem imela sreče, s fantom sva bila prijatelja iz šole in smo že prej imeli navado, da smo se družili pri komu doma :) Malce laže ga je bilo potem pripeljati na kosilo, ker sem že itak vedela, da bo vse okej :) Verjetno odvisno tudi od staršev, moji so precej prijateljski, ampak ne preveč, kar pa je tudi precej pomembno :)) Če pa se ne bi poznali bi verjetno starše povabila na večerjo na nek nevtralen teren :) Držim pesti, da se dobro izteče! :) [:ljubek] Največji izziv pa je zame sprejemanje partnerja, takšnega kot je, sicer težko priznam, ampak tu in tamse zalotim, da hočem malce preveč vplivati :D Največkrat s hrano :D [:zaspan]

Hehe, simpatična komentarja :) Ja, sprejemanje sebe in potem sprejemanje partnerja [:nasmeh] Pomoje nima smisla partnerja spreminjat, ker ga niti ne moreš. Ne mi od hrani prosim, sama ne jem mesa, moji doma ga jedo in tut partner obožuje meso, kar me dejansko ne moti, naj je kar mu paše, njegova odločitev :) Včasih se zalotim, da primerjam kak je blo s prejšnjim in kak je s sedanjim. Da se razumemo, do bivšega mi je ravno, veliko vode je preteklo odkar sva šla narazen, je pa bil neka prva resna zveza, za katero sem mislila da je to "to", da se bova poročila in imela otroke. Nisva v kontaktu in on ima otroka s drugo žensko, ampak se je razšel tudi z njo... Midva sva resna od začetka in spoznavanje staršev tukaj nima neke vloge. Nagibam se da še počakam preden ga domov pripeljem, saj se bojim da ga bosta prestrelila s vprašanji s čem se ukvarja in podobno :) Čeprav sta mojadva zelo družabna in prijetna... Želim ga naprej sama dobro spoznati :) Moj partner ne mara družinskih kosil, krstov, rojstnih dnevov in ostalega, ko se zbere cela žlahta. Tudi meni so ta družinska srečanja rahlo tečna in se večine ne udeležim ;) Ravnati se po občutku pa je pomoje odličen nasvet [:nasmeh] [:ljubek] Ja, drugače je če si z nekom že prej prijatelj in se praktično že pozna s tvojimi doma. Mislim, da je prijateljstvo tudi dobra podlaga za zvezo, če sta si dva všeč, saj se že poznata in vesta kak kdo diha. Ker pari spoznavanje večkrat preskočijo, preslepi jih strast in potem je težko se vrnit 2 koraka nazaj in realno pogledat.

Oh joj, niti ne upam karkoli napisati, ker moje partnerstvo, ki se je zaključilo pred kratkim,,,,,,,,,,,,,,,,nevem če je za to temo.... [:smeh]

Tudi jz sem zaključila razmerje nekaj časa nazaj, dovolj je mimo da sm že prebolela. Lahko pišeš, včasih je samo kakšno mnenje dovolj da pogledamo na vse iz drugega zornega kota.