Najraje bi umrla :(

Samo na zacetku ti bo tezko brez njega potem bos pa svobodna in najdla boljsega. Kolikokrat se pa vidita ali zivita skupaj

živiva skupaj, to je še tliko težje :(

Draga. Veš sem ženska, ko sem doživela s strani moških vse najslabše a ne bi o sebi. Stara sem 33 pa samska že veliko let, imam svoje stanovanje in podjetje in prav nič mi ne manjka. Družbo mi dela pes, ki mi je najboljši prijatelj. Pobrala sem se iz smrtne postelje na kateri me je pustil partner, ki mi je zapustil velike dolgove pa tudi okradel me je za veliko. Trajalo je nekaj let a sem se pobrala in vse sama. Zaradi moškega pa res ni vredno uničiti svojega življenja, ker je prelepo ;). Sprosti se in delaj, kar te veseli pa bo napredek že kmalu ;).

MajaKočevar- VSAKA ČAST! upam da mi uspe bit kdaj tako močna kot ste vi! Kot vidim ste šla čez veliko hujšega kot čaka mene :( ...meni se zdi da se mi je svet obrnil na glavo, vi pa ste preživela vsaj 1000x huje pa se ne pritožujete, res upam da bom kdaj vsaj pol tako močna kot ste vi! potem mi bo uspelo marsikaj

1. Dober partner je le zadovoljen partner…ljubusumje je samo izraz kompleksov! Človek, ki je samozavesten in ima dobro samopodobo ne bo nikoli moril nekoga z pretiranim ljubusumjem. Torej: on tebi ni sposoben pomagat glede tvoje samopodobe ker je očitno on sam premore zelo malo. Od njega pa ne moreš zahtevat, da to sprejme. Vsak ima svoj čas če mu je sploh to dano, da lahko določene stvari v življenju sprejme. Kar tudi pomeni, da človek je lahko dober..ampak tebi v tem trenutku ni pisan na kožo in ni tvoja naloga, da ga peoblikuješ. 2. Iz vsake zveze moraš pobrat kar je bilo dobro in slabo…to lekcijo moraš preučit in se zavedat kje si tudi sam izval slabo v drugemu…storilec in žrtev imata vedno nekje skupno točko, ki se povezuje. niso vedno moški vse krivi in isti..velja pa tudi obratno. To je tipičen izgovor nekoga, ki ni še imel jajc, da bi pogledal vase in se ovrednotil. 3. Delaj na sebi po malem. Ne moreš premikati gore in delo na sebi je najtežje. Mogoče prej kot o partnerstvu in podobno prični se imeti rada! Le takrat, ko ima človek sam sebe rad lahko to storijo tudi drugi. :) Pa le urno! Kar te ne ubije te naredi močnejšega… nasmeh

Aja…pa ljudje se 400x na dan smilimo sami sebi..mislim, da je to tako naravno kot dihat. Naredisi načrt. Vprašajse: kaj lahko naredim, kaj lahko spremenim na sebi, da me bodo znali drugi poslušat? Zakaj drugi mislijo, da jamram v prazno. Je to res? Kaj lahko naredim, da se to neha….kot, da bi pisala nalogo..zveni neumno ampak je preprosto..ni pa lahko:) Odnose in vedenje drugih si izzovemo sami. Zato se ljudje do vsakega posameznika drugače obnašamo…ker tudi on zgradi drugačen odnos do nas..

se povsem strinjam z Naturello, bi pa ti predlagala da se res posvetiš sebi in da delaš na sebi...več boš zase naredila boljša bo samopodoba, mogoče pa te tvoj partner čuti kot breme, tako financčno (ker si brez službe) kot čustveno (glede na to da ti sampodoba nagaja). Če ima tvoj fant občutek, da se obešaš nanj, se najbrž na tak primitven način brani, ponavadi smo bolj ženske tiste, ki za nekoga skrbimo in ga tolažimo in ne obratno. Kot ženska in bodoča (najbrž) mamica je prav da delaš na sebi, se pripraviš na odraslo življenje in če s partnerjem ne gre - GA ZAMENJAŠ. Kot ženska (seveda če imaš svojega moškega rada) moraš vedeti oz. spoznati kako "rokovati" z njim- ampak le če je vreden truda. Ker če bo tvoj partner zadovoljen (in če je normalen) boš prvo občutila ti (v pozitivnem smislu), seveda če pa je "buksel" se moraš pa TI nad sabo zamisliti kaj za vraga počneš z idiotom.

Pa zapomni si, spimo tako kot si postiljamo, če boš to zdaj dobro naredila, boš v prihodnje dobro spala, ne se pustit zajeb....in za umret je takrat, ko je nekdo od tvojih bližnjih na smrt bolan, da ne govorim da je bolan otrok in mu ti kot starš ne moreš nič pomagat....to je za umret draga moja, ti pa si še tako mlada in ta bolečina ni nič v primerjavi s tistim kar nekateri ljudje doživljajo, zatorej pamet v roke, zdrava hrana, malo športa in veliko "pametnega branja" pa boš kul in samozavestna punca za katero se bo najbrž marsikdo obrnil...sej veš...vsaj ima rad nasmejane in vesele ljudi...čaw [:nasmeh] [:ljubek]

Pozdravljena ker sem ravno zasledila temo se se jaz razpisem. Pri 26letih sem ostala brez obeh staršev umrla za rakom imela takrat 2leti staro hčerko za oba sem sama skrbela imela moza brez podpore tasco ki me je komandirala. Sama brez lepe besede brez rame. Delala na 3izmene. Naj ti dam nasvet takrat se ti zdi kot da bo konec sveta vendar se mora človek znat sam postaviti na noge dobit hrbtenico nikoli ni tako slabo da ne bi bilo se huje. Postavi se zase bodi odlocna kaj si res zelis v življenju vsak človek je nekaj vreden. Vse se bo uredilo se vedno se je, samo čas je potreben. Kar pogumno [:nasmeh]