Otrok, kdaj?

Nič ne filozofiram, to je moje mnenje, drugače pa je veliko študij na to temo, ki si jih lahko preberete. O gravitaciji smo se vse učile in mislim da je jasno kot beli dan. Seveda, če bom kdaj rodila, bo to doma, na način kako bo meni ustrezal, v položaju, ki bo meni v tem trenutku najbolj ustrezal, brez zdravil. Babico bi imela za ziher, tam nek v nekem kotu :) Lih tolk da mi popkovino prereže in da me pregleda prej in potem... Ali morda v kakšni hiši za porode v tujini, kjer ti vse omogočijo po tvojih željah.

Mislim da je od posameznice odvisno kako gleda na porod .. sama še nisem rodila ampak ko sem pred kratkim gledala svojo kolegico ki je bila tik pred porodom in ker je že prvi porod bil za njo zelo težki je reva boga prav molila da bi ji ginekolog odobril carski rez.. si sploh ne predstavlam kako bi bilo če bi rojevala doma, brez vsake strokovne pomoči.. tudi sama če bom kdaj rodila hočem rojevat pod nadzorom v porodnišnici ( pa čeprav mi niso všeč ) na koncu je sicer rodila po naravni poti in je bilo vse super brez večjih zapletov. LP

Porod doma je ena izmed tabu tem, večinoma se ljudje zgražajo iz čistega strahu, da bi bilo kaj z otrokom narobe... Kot da je pa vedno vse OK, če pa rodiš v porodnišnici, ko ti skačejo po trebuhu in potiskajo s komolci, otroka pa vlečejo ven. Fant od moje sestre še zdej ima brazgotino od vakuma, da ne rečem koliko je poškodb pri vakumskem porodu. Vsaka se odloča zase in večina izbere porodišnico, ne zato ker je to najboljša opcija, vendar zato ker odgovornost preložijo na osebje in jih je manj "strah"...

Ja nakladaš. To je pa moje mnenje. Mnenje mame dveh otrok :) ,ki je dala čez 2 poroda,ogormno menstruacij [:smeh] ,življenja Saj nič zato,če ti paše kar naprej [:ljubek] ,vsaka prej ali slej stopi na realna tla ;) Videno LP

Zanimivo, da vse pišete pod anonimno, ki se ne strinjate z mano. Vsak ima pravico do svojega mnanja. Če katera ni imela poroda takega kot si je želela v porodnišnici, to še ne pomeni, da se to ne da uresničiti (doma).

Jaz vedno pišem anonimno kadar je ta možnost. Lahko me pa seveda vprašaš pod katerim uporabniškim imenom sem in ti odg. Sa ni tako težko. Jaz sem imela porod ravno takšen kakršnega sem si želela in to v porodnišnici.

porodi doma, jah no... sicer so filmčki na you tube, vendar jaz sem strogo proti. kaj pa če gre kaj narobe? moja nosečnost je potekala bp, med porodom pa se je kar naenkrat mojemu sinku ustavilo srce. tudi toliko časa ni bilo, da bi mi naredili carski rez., zato je porodničar opravil prerez presredka (in to zelo globok, ker nisem bila odprta). sicer bolelo ni popolnoma nič (epiduralna), je bilo pa zdravljenje kar dolgotrajno (in boleče). ko pišete o borodu prez raznih protibolečinskih terapij; dajte prvo probat in potem razpravljajte. eno so želje, drugo realnost!!!

Jz vas razumem, vendar tudi v porodnišnici lahko gre milion zadev narobe... Smo si pač različne, žal vem kakšno je stanje v večini slovenskih porodnišnic, vem kaj te tam čaka, če se kateri uspe izognit koktejla kemije v žilo, prerezu presredka in dobi to kar želi, je bolj izjema kot pravilo...

Seveda gre lahko tudi v porodnišnici marsikaj narobe a miss štejejo sekunde ko je treba mamici ali otroku pomagati . Ti se pač tega ne zavedaš,preveč bereš in pametuješ .Izkusila pa nisi nič -moje mnenje

Zavedam se jz vsega tega pa še marsičesa :) Zaenkrat še nisem rodila, to drži. Glede komentarja preveč in bereš in pametuješ pa vsi imamo pravico do svojega mnenja in to kar mi napiše nekdo, ki ga ne poznam, mi kaj dost ne pomeni...

Daj beri a sem rekla ,kje da nihče nima pravico do mnenja. Moje mneje sem že zapisala- je MOJE MNENJE .Ni se ti treba strinjati z njim. Pišem iz izkušenj,ki jih tebi še v življenju manjka . Ne pišem,ker sem brala internetne strani bla bla bla kako je vse odvisno kako stvari podoživljamo :)

Izkušnjo poroda nimam za sabo, to je res. Če se bom pa robila, bo pa to doma, s babico in doulo. lp

ja tudi mene zanima kdaj imeti otroka...skrbi me, da bom umrla sama brez svoje familije čeprav je res, da sem še mlada komaj 21 let... ampak sploh nimam želje po otroku, niti ne gojim čustev do otrok še več, zdi se mi bolano, ko se folk poroča in odloči za otroka pri 20 letih ali pa si s partnerjem gradijo hiše...bolano, grozno, nezaslišano do amena in sploh ne vem zakaj imam tak odpor do družine [:zaspan] že kot majhna punčka sem se trudila, da bi mi bili otroci všeč, ampak največ kar mi je za kratek čas na dojenčkih postalo všeč je bil njihov jok. sedaj pa če slišim kakšnega otroka jokat bi ga najraj nekam brcnila, ker mi gre na živce in ratam jezna... pravzaprav se otrok nikoli nisem marala dotikat... nasplošno sem pa prijazne duše... razen do otrok... a se to z leti kaj spremeni? ker je stanje že 21 let isto.

Jaz tudi želje nisem imela,dokler pač nisem dobila svojega otroka.

ja upam, da se bo tudipri meni