Sedaj sva se po nekaj letih zopet našla. Sva v bistvu prijatelja, hkrati pa je med nama spet preskočila iskra. Trenutno zmenkujeva. Ta fant je sedaj popolnoma drugačen kot je bil.
Je pozoren, nežen, ustrežljiv, pogovarja se, pokaže mi naklonjenost, trudi se itd.
Stalno dela na sebi.
Pogovarjava se o skupni prihodnosti. Povedal mi je, da se samo z mano ne boji met otrok in da sem ga kot ženska najbolj zaznamovala.
Potem pa spet pride star problem. zafurstriran
Bolj ko sva si blizu, bolj ga baje muči moja preteklost (omenjene stvari so se dogajale pred 8leti), vendar se njegov odnos sedaj vidno ne ohladi. REekel je, da očitno na to nikoli ne bo pozabil.
Mene je to zelo prizadelo, saj sem se vedno trudila biti dobra, vzorna punca.
Trudim se da osebe iz mojega življenja čim manj omenjam, da ja nebi sprožila travm.
Zame je to precej težko, saj sem odprta oseba ki rada govori o svojih življenskih dogodivščinah (ne nujno sexualnih).
Poleg tega si ob sebi želim moškega, ki me obožuje, me ne obsoja oz. me sprejema skupaj s prtljago. Vsi moji ostali fantje so me vedno oboževali in sprejemali v celoti.
Skratka, veliko si pomeniva, razumeva se...samo ta stvar je obvisela nad nama.
Bojim se, da lahko ta oseba čez čas ponovno postane hladen zid, jaz pa da se bom počutila premalo ljubljeno oz.da me bo skoz spremljal občutek, da nisem dovolj dobra [:zalosten]
Kakšne so vaše izkušnje? Mnenje? Je čas za psihoterapevta? Je vredno vztrajat in upat da bo izzvenelo? Kaj je vzrok teh globokih problemov, ki jih ima?
Sedaj sva se po nekaj letih zopet našla. Sva v bistvu prijatelja, hkrati pa je med nama spet preskočila iskra. Trenutno zmenkujeva. Ta fant je sedaj popolnoma drugačen kot je bil.
Je pozoren, nežen, ustrežljiv, pogovarja se, pokaže mi naklonjenost, trudi se itd.
Stalno dela na sebi.
Pogovarjava se o skupni prihodnosti. Povedal mi je, da se samo z mano ne boji met otrok in da sem ga kot ženska najbolj zaznamovala.
Potem pa spet pride star problem. zafurstriran
Bolj ko sva si blizu, bolj ga baje muči moja preteklost (omenjene stvari so se dogajale pred 8leti), vendar se njegov odnos sedaj vidno ne ohladi. REekel je, da očitno na to nikoli ne bo pozabil.
Mene je to zelo prizadelo, saj sem se vedno trudila biti dobra, vzorna punca.
Trudim se da osebe iz mojega življenja čim manj omenjam, da ja nebi sprožila travm.
Zame je to precej težko, saj sem odprta oseba ki rada govori o svojih življenskih dogodivščinah (ne nujno sexualnih).
Poleg tega si ob sebi želim moškega, ki me obožuje, me ne obsoja oz. me sprejema skupaj s prtljago. Vsi moji ostali fantje so me vedno oboževali in sprejemali v celoti.
Skratka, veliko si pomeniva, razumeva se...samo ta stvar je obvisela nad nama.
Bojim se, da lahko ta oseba čez čas ponovno postane hladen zid, jaz pa da se bom počutila premalo ljubljeno oz.da me bo skoz spremljal občutek, da nisem dovolj dobra [:zalosten]
Kakšne so vaše izkušnje? Mnenje? Je čas za psihoterapevta? Je vredno vztrajat in upat da bo izzvenelo? Kaj je vzrok teh globokih problemov, ki jih ima?